Na praznik dela je v Kranju potekal 1. slovenski bosi tek, ki ga je organiziral Marko Roblek, bosonogi maratonec, Vitez dobrega teka.
Bose tekače in tekače z minimalistično obutvijo ne srečaš prav pogosto. Nekaj let nazaj sem jih prvič opazila na Nočni 10ki, kateri organizatorji so Vitezi dobrega teka. Ko jih prvič vidiš, jih malo čudno pogledaš, ker pač niso obuti v standardne tekaške čevlje.Na formaratonu mi je Marko malo več povedal o bosem teku, pravzaprav o njegovih pozitivnih učinkih. Ker imam trenutno diagnozo "tekaško koleno" oziroma "overuse", so me Markove besede navdušile, da poskusim z bosim tekom. Pozitivna stran bosega teka je, da začneš pravilno stopati na stopalo, ne več na peto, ker to zelo boli, ampak na sprednji del stopala, izboljša se drža telesa, manj je poškodb. Kaj hitro je padla odločitev, da na bosem teku ne smem manjkati.
Pred Kranjskim bazenom, pred Športnim centrom Maratonc se nas je zbralo kar lepo število. Spet sami znani obrazi, vsi željni bosega teka. Najprej sem si pogledala minimalistično obutev, ki jo imajo v trgovini, potem je sledilo predavanje Marka o bosem teku in start.
Krog je bil dolg 2,5 km, lahko si pretekel 1 krog, 2 ali 3 kroge.
Prvi občutki so bili malce boleči, ker asfalt ni povsod tako gladek, da ne bi nič čutil. Tečeš bolj na sprednji del stopala in delaš kratke korake, bolj dviguješ kolena. Prvi krog mi je šel super in sem se odločila, da odtečem še enega. Po 5 km koleno ni bil več moj prijatelj, zato sem se vrnila na cilj.
Na voljo smo imeli okrepčila; energijsko pijačo, pivo in napolitanke. Sledilo je žrebanje nagrad in analiza, ki se je zavlekla v noč.Za kakšno informacijo več pa pokukajte sem:
Bosi tek
ŠC Maratonc
Vitezi dobrega teka
foto: Vitezi dobrega teka
