Velika Koroška Baba 2127 m

No, pa sem jo končno osvojila, Veliko Koroško Babo, na katero sem se odpravljala že kakšen mesec, pa ni šlo, enkrat zaradi vremena drugič zaradi bolezni. Ampak pravijo, da gora vedno počaka.

Velika Koroška Baba

Zbrali smo se štirje, vedno več nas je in mogoče do naslednjega leta zberem za celo skupino kompanjonov in kompanjonk. Bomo videli potem, ko opravim tečaj za mentorja planinske skupine ali celo za vodnika.

Štartali smo pri spodnji postaji žičnic, ena pelje na Češko kočo in druga na Ledine. Odpravili smo se po slovenski poti na Ledine, zelo prijetna pot z malce plezarije. Od Ledin smo se usmerili proti Veliki Babi po plezalni poti.

pogled na Ledine

Veliko klinov in še več zajl, ki so bile večinoma vpete v navpične skale.

Delale so roke pa seveda glava, ki je razmišljala, kam bi bilo najbolj primerno stopiti, da uideš zdrsu in posledično padcu. Pred ferato sploh ne razmišljam več, kaj bi lahko bilo, strah je izginil. Ja, adrenalin pa vsekakor je.

na vrhu Babe

Ledinski vrh

Na Veliki Babi nas sonček kar ni hotel pozdraviti, zato smo pa vso sijočo Babo opazovali pri sestopu. Vreme nam je bilo naklonjeno le v tem primeru, da ni bilo padavin, nismo se pa znebili mrazu in vetra. Z Velike Babe smo sestopili po lažji poti do Jezerskega sedla.

Tam nas je zamikal še en vrh, Ledinski vrh in smo ga šli pozdravit, potem pa nazaj do Ledin, kjer smo se okrepčali z joto.

na vrhu Ledinskega vrha

Nisem bila ravno navdušena nad ponudbo, ampak to je bilo vse kar so imeli. Danes je bil zadnji dan, ko je bila koča še odprta in od sedaj naprej bo potrebno bolj obtežiti nahrbtnik in ga napolniti z dobrotami domače kuhinje, ker se bodo koče počasi vse zaprle. Ja ni kaj, konec sezone se hitro približuje.
Po konkretnem kosilu pa po lovski poti do avtomobila in via domov.

Ja, še to. Dogovorili smo se, da je naš naslednji cilj Mrzla gora, ki naj bi bila najtežje dostopna gora v Kamniško-Savinjskih Alpah. Bomo videli, če nam bo uspelo letos, drugače pa drugo leto.

Mrzla gora