Prvič v plezalkah

Glede na to, da uživam v feratah, so mi prijatelji velikokrat dejali naj poskusim plezati. Dolgo časa sem odlašala in imela stalno kakšen izgovor, da plezanje ni zame, da ne vem, kako bo s strahom pred višino itd.. Pa sem se pustila prepričati in sem šla s sodelavko in njenim prijateljem v Vipavsko Belo plezati. Moja želja je bila, da gremo nekam, kjer ni veliko ljudi, ker se kot novopečena plezalka nisem želela ravno izpostavljati pred drugimi. In res, srečali smo edino 2 plezalki, drugače smo bili čisto sami.

Pa da malo predstavim moja kompanjona.
Iztok je izkušeni gornik, ki ima za seboj ogromno visokogorskih in feratnih tur. Če potrebujem kakšen nasvet kam bi šla v hribe, mi vedno zna svetovati. Veliko tudi pleza. Sabina je sodelavka, ki si je zlomila gleženj pri skoku na blazino, ko je plezala v dvorani. V gležnju ima 8 vijakov in je bilo to njeno prvo plezanje po operaciji. Vsi smo se malo bali, kako ji bo šlo in moram reči, da se je odlično odrezala.
Ko smo prišli do plezalne stene, se nam je pridružila še ena sodelavka, Helena, ki je tudi prvič obula plezalke. No, seveda ne smem pozabiti na bolj kosmati del naše družbe, to je psica Elly.

Iztok je napeljal vrv, Sabina pa je krstila smer.

Za njo sem bila na vrsti jaz in potem Helena.

Vsaka je smer preplezala trikrat.

Seveda pa ni šlo brez učnih ur, saj je Iztok vsem trem pokazal, kako se varuje. Odlično nam je šlo.

Super je bilo in še bom šla plezat z željo, da preplezam kakšno bolj zahtevno smer.