Ura je odbila pol štirih zjutraj, ko sem se že pripravljala za današnjo turo, smer - Cjajnik.
Vse kar sem vedela o tej turi je to, kar mi je povedal kolega Iztok, da je tura zelo zahtevna, da se bom morala po steni gor vleči , da potrebujem močne roke, da so se že zgodile nesreče itd. V glavnem, bilo je veliko dejavnikov, ki bi me lahko odvrnili od ture, vendar se nisem dala. Za sabo sem imela 2 ferati, eno v Glinščici in Gradiško turo, ki ni bila zahtevna.
Izhodišče je v Avstriji, pri Koschuta haus.
Pot vodi po melišču do stene, kjer se začne ferata.
Najprej se je bilo potrebno opremiti: čelada, pas, samovarovalni komplet, rokavice. Začetni del je zelo zahteven, sem se morala kar takoj povleči z rokami. Malo je drselo, ker so bile skale mokre. Postalo mi je neznansko vroče, pa ne zaradi sonca, ampak zaradi energije, ki sem jo vložila v premagovanje strmih sten. Kmalu je postala pot lažja, vendar vseeno zahtevna.
Najbolj zahteven pa je bil konec, zadnjih 30 m.
Stena je popolnoma navpična, imaš nekaj skob in to je to. Z obema rokama sem se prijela zajle, nog nisem mogla nikamor dati in sem se vlekla. Malo počila in spet vlekla do vrha.
Vmes so se mi po glavi zapodile črne misli, kaj če ne bom zmogla in sem si dopovedovala, da moram priti gor. In sem res.
Kar zajokala sem od sreče in fantastičnih razgledov. Spodaj je bilo morje megle, ven pa so gledali vrhovi. Nepopisno lepo!
Ker je bil to moj prvi obisk Cjajnika, sem bila krščena. Sledila je malica, potem pa krajši spust po ferati in naprej do grebena Košute vse do Košutnikovega turna.
križ na Košutnikovem turnu
Od Košutnikovega turna vodi ferata do Koschuta haus, vendar me je vmes čakalo presenečenje. Most!!! Ja, čisto pravi most čez prepad. S kompletom se pripneš zgoraj in hodiš korak za korakom po lestvah. Nič se mi ni vrtelo, samo bolj globoko sem dihala, da me slučajno ne bi zajela panika. Panike ni bilo, le nasmeh.
Fenomenalna ferata za katero si nisem predstavljala, da jo bom izpeljala. Potrebna je fizična kondicija, močne roke, želja po adrenalinu in nič strahu. Kondicije imam čisto preveč, roke čakajo dnevi bolečin, željo po adrenalinu imam, strah pa kar izginja. Uživala sem in se počutim fantastično.
Od Košutnikovega turna vodi ferata do Koschuta haus, vendar me je vmes čakalo presenečenje. Most!!! Ja, čisto pravi most čez prepad. S kompletom se pripneš zgoraj in hodiš korak za korakom po lestvah. Nič se mi ni vrtelo, samo bolj globoko sem dihala, da me slučajno ne bi zajela panika. Panike ni bilo, le nasmeh.
Sledil je še spust po zelo krušljivem feratnem delu, naprej po melišču in sprehod skozi gozd do koče.
Fenomenalna ferata za katero si nisem predstavljala, da jo bom izpeljala. Potrebna je fizična kondicija, močne roke, želja po adrenalinu in nič strahu. Kondicije imam čisto preveč, roke čakajo dnevi bolečin, željo po adrenalinu imam, strah pa kar izginja. Uživala sem in se počutim fantastično.
Kaj pa fotka krsta? A sva ga kaj polomila in niso uspele ;)? Sicer pa res smo imeli lep dan v četrtek :)
OdgovoriIzbrišiLp, Franc in Mirko
Fotka krsta je odlično uspela po vajini zaslugi:-)
OdgovoriIzbrišiRes je bil fantastičen dan.
Lp, Špela.