Simbol slovenskega naroda

Danes me niso zbudili jutranji žarki, ampak budilka ob 3.30. Tako zgodaj sem morala vstati, ker sem se odpravila na Triglav. Ob 5.30 sem bila pri Aljaževem domu v Vratih, ravno ko je sonce začelo vzhajati.

pot čez Plemenice gre skozi to luknjo

Triglav

Namenila sem se po Tominškovi poti, na katero zaviješ levo pri klinu z vponko (spomenik posvečen padlim partizanom gornikom).

Pot se strmo vzpenja po gozdu. Ko prideš iz gozda, si že v steni, kjer te čakajo zajle in klini. Fenomenalno, pravi užitek je bilo plezati.

Naprej prideš do Kredarice in potem na Triglav, do katerega sem potrebovala 4 ure in pol.

Kredarica z vrha

Iz Kredarice do vrha je bilo kar nekaj ljudi, vendar ne cele množice, kot je ponavadi ob vikendih. Edino kar me je zmotilo je gladko skalovje do vrha in je prav čudno, da se ne zgodi več nesreč, ker ti kljub razumni hoji spodrsne.

Sestopila sem nazaj do Kredarice in naprej do Aljaževega doma po poti, ki vodi čez Prag.

Kredarica

vremenska postaja

Dom Valentina Staniča, levo Visoka Vrbanova špica, desno Rjavina

Srečala sem veliko Čehov pa tudi Francozov, seveda Slovenci niso manjkali. Večina je bila brez čelade.

Razgledi so bili čudoviti, občutki enkratni, sploh zato, ker sem turo opravila v enem dnevu. Juhuhuuu...