V dolini Radovne

V dolino Radovne sem "zašla" na povabilo "Savinjčanov", natančneje v nekdanjo kmetijo "Pr Guharju", s katero upravlja Triglavski narodni park in jo je možno najeti. Hiša ima veliko dnevno sobo z enim pomožnim ležiščem, tri spalnice z dvema ležiščema in eno s tremi ležišči, skupaj deset ležišč; kuhinjo, kopalnico, WC; tekočo vodo, elektriko in centralno ogrevanje ter peč.

"Pr Guharju"

Svojo zgodnjo prisotnost sem najavila v nedeljo, a nam ni uspelo zgodaj štartati, ker so bili nekateri malce utrujeni od družabnih igric. Dogovarjali smo se, kam bi šli in ker sem Gorenjka, naj bi dala kakšen primeren predlog, upoštevajoča razmere v tistih dneh (novozapadli sneg).
Odpravili smo se proti Pokljuki, natančneje na Debelo peč. Parkirali naj bi pri spomeniku pri Rupah in se potem odpravili do Blejske koče, vendar je bila cesta zasnežena in smo parkirali že mnogo prej.

Štartali smo pri planini Javornik in se nekateri s turnimi smučmi, drugi s krpljami in tretji peš odpravili užitkom naproti. Pot je bila shojena, srečali smo kar veliko pohodnikov pa tudi turnih smučarjev. Ko smo prišli do koče je bilo videti, da pot do Debele peči ni shojena. Pozanimali smo se pri oskrbniku, ki je dejal, da je bolje, če gremo na Mrežce. Že takoj na začetku se je udiralo do kolen in več. Enkrat se mi je tako udrlo, da sem sama sebi skoraj naredila skrivališče, ogromno luknjo. Tisti, ki smo bili peš, smo obrnili, tisti s turnimi in krpljami pa so nadaljevali pot do vrha Mrežc.

obrnili smo nazaj do Blejske koče

povratek do avtomobilov

V ponedeljek, na slovenski kulturni praznik, pa smo si zadali cilj-Dovška Baba (1891 m). To je bila ideja turnih smučarjev, ki so se večer prej pozanimali o tamkajšnjih razmerah. Največji problem smo bili pešaki, ker se ni vedelo, ali bomo lahko prišli do vrha ali ne. Lažje je hoditi s krpljami, ker se ti skoraj nič ali malo udira. Štart je bil v Dovjah in potem naprej po gozdu.

Spodaj je bila megla in kar mrzlo, višje smo šli bolj toplo je bilo in že so nas pozdravljali sončni žarki. Odprli so se razgledi na Julijske Alpe in Karavanke.


Od planine Dovške Rožce do vrha je bilo težje hoditi, ker se je udiralo, včasih tudi do kolen in sem tisto nogo komaj dobila ven.

leva pot za turne in krplje, desna pot za pešake

planina Dovška Rožca, v ozadju Julijci

Po dobrih 2 urah in pol smo prilezli na vrh, kjer so se nam razkrili fantastični razgledi na Triglav, Stenar, Škrlatico, Mangart, Špik, Golico, Stol.

Škrlatica, Špik, Mangart

Hruški vrh, v ozadju Stol

Po fotografiranju in kratkem postanku pa smo se spustili nazaj v meglo.

ženski foto session

link: http://www.hribi.net/izlet/dovje_dovska_baba_/11/275/2116