Končno je napočil dan, da sem se skupaj z vodnikom in še 12 gorniki v soboto odpravila Begunjščici naproti. Prvič naj bi šli na Begunjščico že mesec dni nazaj, pa so nas zaustavile neugodne vremenske razmere, predvsem velika nevarnost plazov.
V soboto je bila nevarnost plazov 3. stopnje, vreme pa oblačno s sunki vetra do 60 km/h.
Ob pol osmih smo bili že vsi zbrani na parkirišču na Ljubelju.
Vzpenjati smo se začeli ob smučišču Zelenica in naprej po dostavni poti, kjer je na začetku stala tabla "nevarnost plazov". Na tej poti je nekaj časa nazaj plaz zasul bordarja, ravno takrat sem bila tudi sama gor in potemtakem imela veliko srečo.
Pred vzponom po Šentanskem plazu smo si nadeli čelado in dereze, v roke vzeli cepin, žolna pa je bila že v pripravljenosti. In smo šli, eden za drugim v koloni, ves čas pa so nas prehitevali turni smučarji, katerih je bilo kar precej.
Sneg je bil ravno prav trd, da se ni močno udiralo. Nekaj stopinj je bilo že narejenih, večino dela pa je opravil vodnik Jože. Vzpenjali smo se navpično navzgor, paziti smo morali, da smo vedno stopili v stopinjo pred seboj, ker če stopiš med stopinjama, se že poveča nevarnost plazu.
Večkrat so bili močni sunki vetra, zato je bilo potrebno zapičiti cepin v sneg in se skloniti, da nas sunki niso podrli na tla. Niso manjkale cokle na derezah, ki smo se jih znebili s pomočjo cepina.
Na vrh Begunjščice smo prišli po 3 urah hoje, vidljivost je bila kakšne 3 metre. Imeli smo malo časa za okrepčilo, potem je sledil povratek.
Sestop ni bil nič manj zahteven kot vzpon, še bolj si moral paziti na zdrs. Ker temperature niso bile več nizke, sneg ni zdržal naše teže in se je udiralo do kolen. Na površini je bil sneg kložast, spodaj pa čisto nič sprejet.
Super zahtevna tura, manjkal je edino sonček in razgledi z vrha.
link: http://www.hribi.net/izlet/ljubelj_begunjscica_cez_sentanski_plaz_snezni_pristop/11/52/37
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar