1:58:53

...je bil rezultat na 15. Ljubljanskem maratonu.

Ne bom govorila o presežkih, ker jih ni bilo. Bil je boljši rezultat kot leta 2008 za 5 minut in za minuto in pol slabši od polmaratona v Radencih. Želja je bila odteči 1:57 ali1:58.

Predpriprave so potekale že štiri dni prej; testenine, testenine in spet testenine. Najhuje je bilo pojesti testenine v nedeljo za zajtrk, ampak se je to izkazalo za zelo pozitivno, saj so testenine lahko prebavljive in tako nisem imela nobenih problemov s težo v želodcu. Poleg dodatnega vnosa ogljikovih hidratov sem morala v dneh pred polmaratonom spiti še dovolj tekočine in se psihično pripraviti na 21 km.

V Ljubljani sem bila že uro in pol prej, da sem počasi prišla do prireditvenega prostora. Sledilo je mazanje gležnjev, kolen, zadnjih stegenskih mišic in mesto lanskoletne poškodbe z ice power hot. Ta začne učinkovati kakšno uro po začeti aktivnosti. V žep sem si nabasala 3 gele, enega sem pojedla pri 5 km, enega pri 10 km in zadnjega pri 15 km. Prvi gel pa sem vzela čisto malo pred startom in poplaknila s tekočino, tako da sem imela energijo za začetni tempo in prerivanje oziroma prehitevanje.

čakanje na start

start polmaratoncev in maratoncev

Za lastno kontrolo sem imela na roki zapestnico s časi za vsak kilometer in če bi se jih držala bi prišla v cilj v zaželjenem času. Vendar mi je šlo že na začetku vse narobe. Start je bil hiter, prehiter, vendar tega občutka nisem imela, dokler nisem odtekla 1 km in sem šele takrat ugotovila, da sem prehitra. Ko sem mislila, da sem tempo upočasnila, ga v resnici nisem in sem imela že po 5 km kar nekaj minut prednosti pred rezultatom, napisanem na zapestnici. Naslednjih 5 km je bilo počasnih, potem sem malo pospešila, od 15 km dalje pa ni šlo več in sem tekla spet počasneje. Poleg bolečin nad kolenom, se mi je naredil še žulj na podplatu desne noge in kar nisem mogla normalno stopiti nanjo.
Tiste Dunajske ceste kar ni bilo ne konca ne kraja. Navijači ob progi so res zavzeto navijali, vendar mi njihovo veselje ni dalo motivacije za hitrejši tempo.

vitezi dobrega teka v kuharski opravi

Lonely

prihod v cilj

Na cilju so na stojnici ponujali kapsule Panaceo, ki omogočajo hitrejšo regeneracijo. Vzela sem jih, vendar kakšnega pozitivnega učinka nisem občutila. Počasi sem se prerinila do čaja, juha je bila na drugi strani, piškotov, sadja. Potem pa v garderobo, kjer smo bili pomešani moški in ženske. Zadeva sploh ni bila moteča, ker se vsak ukvarja sam s sabo.

Potem pa smo šli navijati za maratonce (za ekipo 3iron, Lonelyja - to je bil njegov 113 maraton in druge). Norci so vsi, ki so maraton odtekli. Je nekje skrita tudi ta želja, ki jo mogoče v prihodnosti uresničim.

zajčka za 4:00 na 42 km - Zdravko in Nataša

Mogoče lahko že čez dobri mesec izboljšam rezultat Ljubljanskega polmaratona in to v Palmanovi. Zajček je že nared, da me priganja.

Še prej pa grem preizkusiti svojo tekaško vzdržljivost na tek imenovan Sladkih 6, kjer naj bi odtekla vsaj maratonsko razdaljo.

Kot zanimivost naj omenim še to, da sem se udeležila dveh treningov kluba 3IRON, kateri člani so selektor Lojze Primožič, Neža Mravlje, Edo Krnič, Matej Medved, sami odlični tekači in tečemo na Sorškem polju vsak ponedeljek. Namen treningov je, da s pomočjo intervalov izboljšam svoje rezultate, ker mi letos nikakor ni šlo, izboljšati tehniko teka, pridobiti na hitrosti in od sotekačev dobiti čimveč tekaških napotkov, nasvetov. Edino kar moram, je vztrajati pa bodo rezultati prišli kar sami od sebe.