Tržiške ritke

Tako se je imenovala naša trojka na teku trojk v Ljubljani. Moja naloga je bila, da poskrbim, da se bo naše ime videlo daleč naokoli. Čez teden nisem imela časa, tako da sem se zabavala v petek zvečer. Ker smo želele, da bi majice od IZI mobila še kdaj oblekle, sem ime napisala na blago, to blago pa smo pripele na majice. Mislim, da mi je kar uspelo.Med nami ni bilo živčnosti in smo bile zelo veselo razpoložene. Odpravile smo se proti Pogačnikovemu trgu, kjer je bil šotor, kjer si lahko pustil svoja oblačila. Nujno smo morale še na stranišče, ker s polnim mehurjem res ni dobro teči. Počasi smo se približevale startni poziciji. Ogromno nas je bilo. Okoli 1200 trojk, kar pomeni 3600 tekačev in tekačic. Bilo je zelo vroče in soparno. Ob poku nismo takoj stekle, ampak smo kar še malo hodile. Tempo je bil odličen. Tekače za nami smo slišale govoriti: "O, glej ritke!" Motivacija se je hitro povečala, pa še zabavno nam je bilo. Po ravninskem teku je sledil vzpon na Golovec. Nismo vedele, kako strmo bo. Ni bilo zelo strmo, ampak strmine ni bilo ne konca ne kraja. Ker je bil naš začeten tempo temu primeren, nam strmina ni delala težav in smo kar veliko tekačev prehitele. Na poti smo se dvakrat ustavile, ker smo imele na voljo vodo. Hitrost ni bila vrlina tistih, ki so za vodo skrbeli. Nekateri so ostali tudi brez osvežilnega napitka. Po klancu navzgor je sledil klanec navzdol. Vse smo se strinjale, da je na Golovcu zelo lepo. Pa še vroče ni bilo. Malo pred ciljem sta nas pričakala dva oboževalca in navijača: moj nečak Nik in mami. Nik je bil glasen: "Dajmo, ritke, ritke, ritke, ritke!!!" Spet smo dobile zagon, se smejale, ploskale, vpile, se hitro prijele za roke in z velikim nasmeškom na obrazu pritekle v cilj. Juhuhuuu.....Veselje na kvadrat. Vse smo bile prvič na teku trojk, sploh pa je bila to Darjina prva tekma. Darja, čestitam! V cilju se je bilo potrebno malce okrepčati. Na voljo smo imeli vodo, mandarine, banane, juho, piškote. Organizatorji so se potrudili, edina neprijetnost je bila povezana z vodo. Naslednje letu mi tek trojk sigurno ne uide. Po teku pa je sledila relaksacija z Alenko Godec, sladoledom ter uživanje ob Ljubljanici.

Draga - Preval - Roblekov dom - Draga

Danes je bila na sporedu malce daljša tura po lepih gorenjskih hribih. Svojo pot sem začela v Dragi, malo naprej od Gostišča v Dragi. Odločila sem se, da grem do planine Preval po poti čez Luknjo (http://www.hribi.net/izlet/dom_v_dragi_koca_na_planini_preval-a_cez_luknjo/11/294/2076). Pot se vseskozi vzpenja. Temperature so bile kar visoke, kar se je poznalo že po parih minutah hribolazenja. Na Prevalu je koča, ki se odpre, ko se začne pašna sezona. Najprej me je spremljal sonček, na Prevalu pa so se že kazali oblaki, ki jih je prinesel veter. Vendar to ni preprečilo mojega vzpona do Roblekovega doma, kjer je kar močno pihalo. Razgledi niso bili ravno čudoviti, vendar vseeno lepi. Videla sta se zasnežena Vrtača in Stol, na južni strani pa Jelovica, Blejsko jezero, Bohinjske gore, Triglav in še in še. Od Roblekovega doma sem sestopila po drugi poti, v smeri Poljške planine in naprej do planine Planince. Od Poljške planine sem večinoma hodila kar po cesti. Tako sem še videla, kakšen je teren za gorsko kolesarjenje. Skupaj sem hodila 3 ure in pol. Občutki so bili čudoviti in tako se je zapisala še ena nova turca na moj seznam.

Veliki vrh

Ljubeljska Baba ali Košutica

Vrtača

Stol

Prvič na Tek trojk

Vsako leto se v Ljubljani odvija Pohod po poti okoli Ljubljane. Letos je to že 53. Pohod. Organizirajo tudi tek trojk na 12 in 28 km. Že lansko leto sem imela namen, da se teka udeležim, pa nikakor nisem mogla najti celotne ekipe. Že ime tek trojk pomeni, da skupaj tečejo 3 tekači ali tekačice. Letos pa mislim, da gre vse po načrtih in da me na teku ne bodo pogrešali. Pri teku se bomo opogumljale Darja, sestra Urška in moja malenkost. Vsaka ima za seboj različno tekaško kilometrino, vendar je pogoj tega teka, da skupaj tečemo in pridemo v ciljno ravnino. Največji problem je bilo najti zanimivo ime skupine. Moja ustvarjalnost se je domislila, kaj v povezavi z ribicami, saj smo vse ribice po horoskopu. Seveda pa je sestrica želela, da je ime nekaj posebnega. In sedaj se imenujemo Tržiške ritke. Urška in Darja prihajata iz Tržiča, jaz pa imam Tržiške korenine. Ritke...ja, no, o tem bi se dalo razpravljati. Takoj sem šla v akcijo za majice in prosila prijateljico Petro za pomoč. Dobile smo 3 majice od Izi mobila.
Komaj čakam ta tek. Kondicijo imam, mislim da več kot sotrpinki, zato se jima bom prilagajala. Juhuhu....
Po tem teku pa me čaka še nekaj tekaških prireditev in ena izmed prvih je Županov tek v Kranju.

U2 360° TOUR

Današnja noč je bila zelo napeta. Zakaj? Točno minuto čez polnoč se je začela prodaja kart za koncert U2 v Zagrebu. Ker sem velika fenica skupine U2, sem v tem času oziroma že kakšno uro prej, sedela pred računalnikom in upala, da bom prišla do karte. Namen sem imela kupiti samo karto brez prevoza in to na ticketpro.hr. Že pred 23.00 uro je bila gužva na tej strani oziroma sploh nisem prišla na njihovo stran. Server je bil sesut (ne vem, kako naj se drugače izrazim). Vztrajala sem do 2.00. Za 3 urce sem šla spat, potem pa spet v akcijo. Že, ko sem mislila, da imam karte, sem padla ven iz sistema. In spet vztrajanje nekaj ur. Malo pred 9.00 mi je izpisalo karte, vendar ne pa tudi načina plačila, in spet sem padla iz sistema. Nisem več vedela, kaj naj naredim, pa tako sem si želela karte. Upala sem še na vstopnice.com, kjer sem kot članica na mejling listi dobila geslo, s katerim naj bi imela prednost pred tistimi, ki niso bili na mejling listi. Čakala sem in čakala, da bo ura 9.00, ko naj bi se začela prodaja, pa sem eno minuto pred 9.00 spet padla iz njihovega sistema. Noro od norega. Potem pa mi sodelavka da idejo, naj pokličem v Big Bang ali pa grem na Petrol. In res pokličem v Big Bang, kjer prodajalka pravi, da je na voljo 1 karta, odhod iz Kranja. Ne ne ne, potrebujem 4 karte. Kaj pa Ljubljana? vprašam. Pove mi, da je na voljo 5 kart. JUHUHUHU...dobila sem karte za U2.
Ne bo prvič. Leta 2001 sem bila v Munchnu na Elevation Tour, leta 1997 pa na Dunaju na Popmart Tour.
Cel dan sem imela kljub zaspanosti en velik nasmešek na obrazu.

Dobrča

Prav vesela sem, da je lep vikend in da imam čas, da kam odpeketam. Že v petek sem premišljevala, kam bi šla. Imela sem dve možnosti: Zelenica ali Dobrča. Odločila sem se za Dobrčo, ker sem vedela, da je pot shojena, kljub večji količini snega. V soboto nisem bila prav zgodnja. S hojo sem začela ob 11 uri iz parkirišča na Brezjah pri Tržiču in šla po direktni poti na vrh (natančen opis poti: http://www.hribi.net/izlet/brezje_pri_trzicu_dobrca_direktna_pot/3/129/918). Ob poti so me spremljale spomladanske rožice, v prvi vrsti teloh in potem še spomladanska resa. Res je lepo, ko se vse prebuja in ti ptičje petje dela družbo. Ko sem prišla do ravnine, kjer je vzletišče padalcev, me je čakal sneg. Na strmi poti sem bila kar previdna, ker je drselo. Ko sem se vračala, sem tukaj kar nekajkrat pristala na zadnji plati. Na vrhu Dobrče ni bilo ljudi, snega pa vsaj meter in pol. Malo sem posedela, se posončila, naredila nekaj posnetkov in se vrnila nazaj.
Dobrčo dobro poznam, zato sem se v teh razmerah tudi odpravila gor. Na druge vrhove pa v tem trenutku kar ne upam, ker ves čas opozarjajo na nevarnost plazov, pa še kakšno dodatno opremo bi potrebovala.

Storžič

Triglav in okoliški vrhovi

Smučanje

Juhuhu...za mano so res enkratne smučarske počitnice ali bi rekli raje smučarski dopust, ki sem si ga privoščila med zimskimi počitnicami na Pohorju. V planu sem imela štiri dneve snežnih užitkov, ki sem jih tudi izpeljala. Prve dva dni se mi je pridružila prijateljica Urša, druge dva dni pa sodelavka Sabinca. Vzdušje je bilo enkratno, snega toliko, da sem se nasmučala, sončka pa tudi toliko, da sem dobila malo barve. Poleg smučanja sem si privoščila še refleksno masažo stopal in večurno uživanje v savni. Priporočam! Pogled iz sobe je bil usmerjen direktno na snežni poligon, kjer so vadili demo teamovci s svojimi formacijami. Noro...res obvladajo. Poskusila sem tudi pohorske borovničke in si za svojo ??letnico naredila res lep dan...juhuhu.

Tekaški užitki

Danes, ko so se temperature malo dvignile in so bili pločniki že dobro očiščeni, sem se odločila, da po 2 mesecih obujem tekaške čevlje. Uživala sem in ugotovila, da imam še vedno kondicijo.
Kdaj sem se sploh navdušila za tek? Krivec, da sem začela teči, je moja sestra, ki je tudi navdušena tekačica. Teči sem začela leta 2004, ko sem premagovala najprej kratke razdalje, do 30 minut teka. Tekla sem trikrat na teden, enkrat na mesec pa sem odtekla daljšo razdaljo okoli 10 km.
Lansko leto pa je moje tekaško navdušenje doživelo višjo raven. Tekla sem vsaj trikrat do štirikrat na teden po 10 km. Kratke razdalje niso zadovoljile moje potrebe po gibanju. Postala sem kar malo odvisna. Nujno sem morala teči skoraj vsak dan. Udeležila sem se kar nekaj tekem: nočne 10ke na Bledu, teka okoli Bohinjskega jezera, Županovega teka okoli Brda, teka Europa Donna in Ljubljanskega polmaratona. Letos imam enake načrte, le kakšna tekma več bo na mojem seznamu.
Na Ljubljanski polmaraton sem se pripravljala 1 mesec. To pomeni, da sem tekla vsaj trikrat na teden po 10 km in enkrat 20 km. Nikoli ne bom pozabila navdušenja in vseh občutkov, ko sem pritekla v cilj. Skakala sem od veselja in bila neskončno ponosna nase. To se mi je zdel velik dosežek v mojem življenju. Res pa je, da sem si celo pot dopovedovala, da zmorem, da bom pritekla v cilj, da ne bom imela nobene krize, da bo šlo... In je res.Na Gorenjskem imamo odličen teren za tek in to je Brdo. Prvič, ko sem tekla okoli Brda, sem komaj čakala, da pridem do konca. Pot se mi je grozno vlekla. Sedaj mine v trenutku.
Pri teku sem bolj samotarska. Rada tečem sama in razmišljam... Drugače pa je na tekmah, ko nisi sam, ko je okoli tebe ogromno ljudi in vsak teče s svojo hitrostjo. Na enem teku se mi je zgodilo, da nisem tekla po svojih zmožnostih, ampak sem tekla v ritmu skupine s hitrejšim tempom, zato mi je na koncu zmanjkalo moči.
Uživam v teku! To so moji trenutki sprostitve, sreče. Tek mi ne predstavlja napora, ampak le neizmerni užitek.