Tako se je imenovala naša trojka na teku trojk v Ljubljani. Moja naloga je bila, da poskrbim, da se bo naše ime videlo daleč naokoli. Čez teden nisem imela časa, tako da sem se zabavala v petek zvečer. Ker smo želele, da bi majice od IZI mobila še kdaj oblekle, sem ime napisala na blago, to blago pa smo pripele na majice. Mislim, da mi je kar uspelo.
Med nami ni bilo živčnosti in smo bile zelo veselo razpoložene. Odpravile smo se proti Pogačnikovemu trgu, kjer je bil šotor, kjer si lahko pustil svoja oblačila. Nujno smo morale še na stranišče, ker s polnim mehurjem res ni dobro teči.
Počasi smo se približevale startni poziciji. Ogromno nas je bilo. Okoli 1200 trojk, kar pomeni 3600 tekačev in tekačic. Bilo je zelo vroče in soparno. Ob poku nismo takoj stekle, ampak smo kar še malo hodile. Tempo je bil odličen. Tekače za nami smo slišale govoriti: "O, glej ritke!" Motivacija se je hitro povečala, pa še zabavno nam je bilo. Po ravninskem teku je sledil vzpon na Golovec. Nismo vedele, kako strmo bo. Ni bilo zelo strmo, ampak strmine ni bilo ne konca ne kraja. Ker je bil naš začeten tempo temu primeren, nam strmina ni delala težav in smo kar veliko tekačev prehitele. Na poti smo se dvakrat ustavile, ker smo imele na voljo vodo. Hitrost ni bila vrlina tistih, ki so za vodo skrbeli. Nekateri so ostali tudi brez osvežilnega napitka. Po klancu navzgor je sledil klanec navzdol. Vse smo se strinjale, da je na Golovcu zelo lepo. Pa še vroče ni bilo. Malo pred ciljem sta nas pričakala dva oboževalca in navijača: moj nečak Nik in mami. Nik je bil glasen: "Dajmo, ritke, ritke, ritke, ritke!!!" Spet smo dobile zagon, se smejale, ploskale, vpile, se hitro prijele za roke in z velikim nasmeškom na obrazu pritekle v cilj. Juhuhuuu.....Veselje na kvadrat.
Vse smo bile prvič na teku trojk, sploh pa je bila to Darjina prva tekma. Darja, čestitam! V cilju se je bilo potrebno malce okrepčati. Na voljo smo imeli vodo, mandarine, banane, juho, piškote. Organizatorji so se potrudili, edina neprijetnost je bila povezana z vodo. Naslednje letu mi tek trojk sigurno ne uide. Po teku pa je sledila relaksacija z Alenko Godec, sladoledom ter uživanje ob Ljubljanici.
Med nami ni bilo živčnosti in smo bile zelo veselo razpoložene. Odpravile smo se proti Pogačnikovemu trgu, kjer je bil šotor, kjer si lahko pustil svoja oblačila. Nujno smo morale še na stranišče, ker s polnim mehurjem res ni dobro teči. 
Počasi smo se približevale startni poziciji. Ogromno nas je bilo. Okoli 1200 trojk, kar pomeni 3600 tekačev in tekačic. Bilo je zelo vroče in soparno. Ob poku nismo takoj stekle, ampak smo kar še malo hodile. Tempo je bil odličen. Tekače za nami smo slišale govoriti: "O, glej ritke!" Motivacija se je hitro povečala, pa še zabavno nam je bilo. Po ravninskem teku je sledil vzpon na Golovec. Nismo vedele, kako strmo bo. Ni bilo zelo strmo, ampak strmine ni bilo ne konca ne kraja. Ker je bil naš začeten tempo temu primeren, nam strmina ni delala težav in smo kar veliko tekačev prehitele. Na poti smo se dvakrat ustavile, ker smo imele na voljo vodo. Hitrost ni bila vrlina tistih, ki so za vodo skrbeli. Nekateri so ostali tudi brez osvežilnega napitka. Po klancu navzgor je sledil klanec navzdol. Vse smo se strinjale, da je na Golovcu zelo lepo. Pa še vroče ni bilo. Malo pred ciljem sta nas pričakala dva oboževalca in navijača: moj nečak Nik in mami. Nik je bil glasen: "Dajmo, ritke, ritke, ritke, ritke!!!" Spet smo dobile zagon, se smejale, ploskale, vpile, se hitro prijele za roke in z velikim nasmeškom na obrazu pritekle v cilj. Juhuhuuu.....Veselje na kvadrat. 
Vse smo bile prvič na teku trojk, sploh pa je bila to Darjina prva tekma. Darja, čestitam! V cilju se je bilo potrebno malce okrepčati. Na voljo smo imeli vodo, mandarine, banane, juho, piškote. Organizatorji so se potrudili, edina neprijetnost je bila povezana z vodo. Naslednje letu mi tek trojk sigurno ne uide. Po teku pa je sledila relaksacija z Alenko Godec, sladoledom ter uživanje ob Ljubljanici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar