Tečaj gorništva

V ponedeljek, 18. 5. 2009, sem se udeležila letnega tečaja gorništva, ki je trajal vse do sobote, 23. 5.. Že kar nekaj časa je v meni gorela želja, da bi se udeležila tečaja o varni hoji v gore. Zimske tečaje sem zamudila, zato je bila sedaj enkratna priložnost, ki je nisem smela izpustiti. V Kranju tečajev ne organizirajo, zato sem morala iti v Ljubljano.

V ponedeljek smo se zbrali v prostorih PD Ljubljana-Matica, kjer se je zbralo 7 tečajnikov. Vodnika Andreja in Jože sta nam predstavila zgodovino gorništva, rastlinstvo, živalstvo in prvo pomoč v gorah. Predavanja so bila nadvse zanimiva. Čas je minil kot bi mignil.
V torek smo se dobili v športni trgovini Annapurna. Jože nam je do podrobnosti razložil, kako se pravilno obuti in obleči. Andreja pa nam je povedala, kako se v gorah prehranjujemo.
V sredo smo šli na sv. Jakob na Polhograjsko hribovje.

Naučili smo se ravnati s kompasom in uporabljati zemljevid. Ni bilo tako lahko, kot se je sprva zdelo. Ampak, ker smo imeli zelo dobra učitelja, se sedaj znamo vsi po vrsti pravilno orientirati.V soboto pa nas je čakala zaključna tura. Ko je Jože rekel, da je zbor že ob 7.30, sem takoj pomislila, da bo hudo vstati, ker sem bolj zaspanka. Vem pa, da se v hribe hodi zgodaj zjutraj, ampak velikokrat še malo poležim. Skupina me je počakala v Tržiču, ker je bil naš cilj Stegovnik.Naša naloga je bila, da se pravilno orientiramo, ker vsa pot ni bila označena. Startali smo v Dolu in se namenili proti planini Javornik, kamor nas je vodila Marta. Od planine Javornik sem skupino vodila do Ženiklovca (Veliki Javornik).

Storžič z Ženiklovca

Sledil je kratek počitek, potem pa naprej do Malega Javornika, za kar je skrbel Gregor in potem še ostali udeleženci tečaja. Če smo pot zgrešili, sta Andreja in Jože zaostala ali malce zakašljala.
Kako sem bila navdušena, ko sem na Malem Javorniku zagledala mlako in v njej nekaj živega. Seveda, bili so planinski pupki. Špela ne bi bila Špela, če ne bi kakšnega ulovila in se pustila fotografirati. Se vidi, da sem biolog po duši.Na poti do Stegovnika smo malo plezali po lestvi, ker pot vodi skozi luknjo.

Zanimivo, kaj vse je ustvarila narava.

po grebenu do vrha Stegovnika

Na koncu me je doletela čast, da sem vsem, ki so prišli na Stegovnik čestitala.

Najprej sem mislila, da se Jože ves čas heca, ko je rekel, da bomo na vrhu pisali test. A ni bilo tako. Na vrhu smo res dobili teste. Na voljo smo imeli 15 minut časa. Izpit sem opravila zelo uspešno. Juhuhuuu....

reševanje testa brez plonkanja

Sledil je sestop do Dola, vendar po drugi poti, ki je vodila skozi gozd.
Na Dolu nam je Andreja podelila diplome. Malo smo še posedeli in tako zaključili letni tečaj gorništva.
Nad tečajem sem bila navdušena. Naredila sem nekaj dobrega zase, za boljše počutje. Dobila sem ogromno pozitivne energije. Celotna skupina se je krasno razumela in vsak posebej je poskrbel za prijetno ozračje.
Tako sem se navdušila, da bom s tečajem nadaljevala in se večkrat udeležila kakšnih skupnih tur.