Kolesarska tura na Poljško planino

Napoved vremena je bila obetavna, vendar, ko sem zjutraj pogledala skozi okno, sem videla oblake in nič sončka. Čez pol ure pa se je le prikazalo sonce in tako spremljalo celodnevno kolesarjenje po planinah.
Z avtom sem se odpeljala do Bistrice pri Tržiču, kjer sem pri sestri na dvorišču pustila avto. Sedaj, ko imam prtljažnik za kolo, si lahko privoščim kolesarjenje v bolj oddaljenih krajih.
Odpeljala sem se čez Begunje do Drage in se začela močno vzpenjati proti planini Planinca in najprej do Poljške planine.
Na tej planini za dobro voljo obiskovalcev skrbi mati mojega svaka. Doživela sem prijazen sprejem in obilno pogostitev. Čez nekaj časa so se na planino pripeljali še sestra, svak in nečak. Po okrepčilu in aperitivu za korajžo sem se odpravila do planine Preval. Predstavljala sem si bolj položno pot, vendar ni bilo tako. Pot je bila zelo strma in polna kamenja, zato mi ni preostalo drugega, kot da hodim ob kolesu. Iz planine Preval sem se spustila proti Podljubelju, naprej do Tržiča in Bistrice. Prevozila sem 34 km.
Na cilju sem bila zelo zadovoljna in polna energije, da mi je uspelo prevoziti turo, o kateri sem že nekaj časa sanjala. In sanje so postale resničnost. Juhuu...
Dobila pa sem kar veliko pohval za današnjo avanturo, ker to le ni "mala malica".
Že danes pa se sprašujem, kam bom šibala naslednjič?