U2 360° TOUR

Današnja noč je bila zelo napeta. Zakaj? Točno minuto čez polnoč se je začela prodaja kart za koncert U2 v Zagrebu. Ker sem velika fenica skupine U2, sem v tem času oziroma že kakšno uro prej, sedela pred računalnikom in upala, da bom prišla do karte. Namen sem imela kupiti samo karto brez prevoza in to na ticketpro.hr. Že pred 23.00 uro je bila gužva na tej strani oziroma sploh nisem prišla na njihovo stran. Server je bil sesut (ne vem, kako naj se drugače izrazim). Vztrajala sem do 2.00. Za 3 urce sem šla spat, potem pa spet v akcijo. Že, ko sem mislila, da imam karte, sem padla ven iz sistema. In spet vztrajanje nekaj ur. Malo pred 9.00 mi je izpisalo karte, vendar ne pa tudi načina plačila, in spet sem padla iz sistema. Nisem več vedela, kaj naj naredim, pa tako sem si želela karte. Upala sem še na vstopnice.com, kjer sem kot članica na mejling listi dobila geslo, s katerim naj bi imela prednost pred tistimi, ki niso bili na mejling listi. Čakala sem in čakala, da bo ura 9.00, ko naj bi se začela prodaja, pa sem eno minuto pred 9.00 spet padla iz njihovega sistema. Noro od norega. Potem pa mi sodelavka da idejo, naj pokličem v Big Bang ali pa grem na Petrol. In res pokličem v Big Bang, kjer prodajalka pravi, da je na voljo 1 karta, odhod iz Kranja. Ne ne ne, potrebujem 4 karte. Kaj pa Ljubljana? vprašam. Pove mi, da je na voljo 5 kart. JUHUHUHU...dobila sem karte za U2.
Ne bo prvič. Leta 2001 sem bila v Munchnu na Elevation Tour, leta 1997 pa na Dunaju na Popmart Tour.
Cel dan sem imela kljub zaspanosti en velik nasmešek na obrazu.

Dobrča

Prav vesela sem, da je lep vikend in da imam čas, da kam odpeketam. Že v petek sem premišljevala, kam bi šla. Imela sem dve možnosti: Zelenica ali Dobrča. Odločila sem se za Dobrčo, ker sem vedela, da je pot shojena, kljub večji količini snega. V soboto nisem bila prav zgodnja. S hojo sem začela ob 11 uri iz parkirišča na Brezjah pri Tržiču in šla po direktni poti na vrh (natančen opis poti: http://www.hribi.net/izlet/brezje_pri_trzicu_dobrca_direktna_pot/3/129/918). Ob poti so me spremljale spomladanske rožice, v prvi vrsti teloh in potem še spomladanska resa. Res je lepo, ko se vse prebuja in ti ptičje petje dela družbo. Ko sem prišla do ravnine, kjer je vzletišče padalcev, me je čakal sneg. Na strmi poti sem bila kar previdna, ker je drselo. Ko sem se vračala, sem tukaj kar nekajkrat pristala na zadnji plati. Na vrhu Dobrče ni bilo ljudi, snega pa vsaj meter in pol. Malo sem posedela, se posončila, naredila nekaj posnetkov in se vrnila nazaj.
Dobrčo dobro poznam, zato sem se v teh razmerah tudi odpravila gor. Na druge vrhove pa v tem trenutku kar ne upam, ker ves čas opozarjajo na nevarnost plazov, pa še kakšno dodatno opremo bi potrebovala.

Storžič

Triglav in okoliški vrhovi